Boi, boi
Boi, boi
Kdo ve, kaj je, sreča al' naključje?
Kako dobiš kontrast, če hodiš zgolj, kjer luč je
Iščem nekaj, kar upam, da obstaja
In kaj, če ne obstaja, kaj naslednja je postaja?
S papirnato barko plujem s teboj
Tud’ če potopiva se, jaz sem s teboj
S teboj, boi, s teboj, boi
S papirnato barko plujem s teboj
Tud' če potopiva se, jaz sem s teboj
S teboj, boi, s teboj, boi, s teboj, boi
Zaprem se vase, ko obdana sem z ljudmi, ki ne razumejo
Zato grem vstran, morda le par korakov
Rumene barve, kjer zate so oranžne, pa saj je ton podoben
Druge so besede, isti je pomen
S papirnato barko plujem s teboj
Tud' če potopiva se, jaz sem s teboj
S teboj, boi, s teboj, boi
S papirnato barko plujem s teboj
Tud’ če potopiva se, jaz sem s teboj
S teboj, boi, s teboj, boi, s teboj, boi
Najprej preračunam, potem pa zamežim
Kako naj zgodbo menjam, če ničesar ne spustim?
Z odprto vizijo končujem to trilogijo
To ni slovo, to ni slovo
Pristanišče je daleč za menoj
Sem s papirnato barko na valovih s teboj
Na valovih s teboj, na valovih s teboj
S papirnato barko plujem s teboj
Tud' če potopiva se, jaz sem s teboj
S teboj, boi, s teboj, boi
S papirnato barko plujem s teboj
Tud' če potopiva se, jaz sem s teboj
S teboj, boi, s teboj, boi, s teboj, boi